Ljubitelji zgodovine lahko 800-letno zgodovino Celovca spoznajo korak za korakom med ogledom starega mestnega jedra. Mestni župnijski stolp iz 17. stoletja pri tem služi kot izvrstna razgledna točka.
Še en skrivni namig: nostalgični izleti poleti so odlična priložnost za doživetje glavnega deželnega mesta z nekoliko bolj nenavadne perspektive.
www.kulturraum-klagenfurt.at
The square „Neuer Platz“ directly in front of the city hall, is the actual centre of Klagenfurt am Wörthersee. In 2008 the square was reshaped by the famous architect Boris Podrecca and was transformed to a modern “city square”. In the middle of it dwells the Lindwurm, the symbol of Klagenfurt am Wörthersee. The architect Boris Podrecca is a specialist concerning square-architecture; also squares in Venice, Piran, Cormons etc. are carrying his trademark.
Zmajev vodnjak
V njegovi sredini se nahaja zmaj (okoli 1590). Grbovna žival Celovca, izvorno dvonogi zmaj, ki leti mimo mestnega stolpa, kot spomin na nastanek mesta, izhaja iz pravljice o ustanovitvi mesta (Furt der „Klage(n)“ oz. brod tožb(e) = Klagenfurt). Zmajev vodnjak s "pošastjo", Herkulom in renesančno ograjo je bil izdelan leta 1636.
Leta 1765 je bil na zahodni strani Novega trga/Neuer namesto konjeniškega spomenika Leopolda I. postavljen prvi spomenik „cesarice“ Marije Terezije v Avstriji. Umetniško dragocen kip iz svinca so leta 1873 zamenjali z bronasto plastiko Franza Pönningerja in Rudolfa Bayerja. Leta 1972 je bil spomenik (po izgradnji podzemne garaže) prestavljen na vzhodno stran trga.
Od leta 1918 v tej funkciji. Leta 1650 zgrajena renesančna palača grofov Rosenberg z zanimivim stopniščem.
Dvajset let je trajalo, da je prof. Ernst Fuchs končal svoje delo v „zimski kapelici“ mestne farne cerkve Sv. Egida …, in rezultat njegovega dela si preprosto morate ogledati!Zahvaljujoč čudovitim barvam, številnim detajlom in nadvse zanimivi zgodovini slik, bo ogled Fuchsove kapelice nepozabno doživetje.
Odpiralni čas:
Ponedeljek–sobota: 9.00–12.00
Vodeni ogledi za skupine: 9.30, 10.30, 11.30, 14.00 in 15.00
Nedelja in prazniki: vodeni ogledi ob 14.00 in 15.00
Zgrajena okoli leta 1600 s strani španskega stavbenika. Nekoč palača Welzer, danes palača Rosenberg. Ogleda vredno arkadno dvorišče in grb Rosenberg nad glavnim portalom, Fromillerjeva slika Pravice (boginje pravice) z grbom mesta in dežele.
Deželna hiša
Od 1574 – 1594 namesto porušenega prvega gradu mesta, vodnega gradu, zgrajena s strani Hansa Freymanna in Johanna Antona Verde. Ogleda vredna je dvorana z grbi: grbovna dvorana s 665 grbi koroških deželnih stanov, deželnih glavarjev, vicedomov in deželnih upraviteljev.
Hiša pri zlati gosi
Alter Platz 31, dokumentirana leta 1489, mogoče najstarejša ohranjena hiša v mestu. Na notranjem dvorišču se nahaja relief s kentavrom in žensko postavo (domnevno iz 16. st.) in lepe arkade.
Pešcona Stari trg/Alter Platz
Ena od dveh prometnic, ob katerih je vojvoda Bernhard ustanovil mesto. Košček vzhodno-zahodne prometne poti, ki se križa s severno-južno. Na koncu Starega trga – vzhodna stran – se nahaja spominska tabla deželnih stanov ob Velikovških vratih.
Izvorno iz lesa, okoli leta 1680 postavljen kot kužni steber na Trgu sv. Duha/Heiligengeistplatz. Po zmagi nad Turki (Dunaj 1683) je bil razširjen za polmesec in križ. Leta 1965 je bil spomenik prestavljen na Stari trg/Alter Platz.
Pešcona Kramergasse
To je bila prva pešcona v Avstriji (od leta 1961) in poleg Starega trga/Alter Platz in Dunajske ulice/Wiener Gasse najstarejša ulica v Celovcu. Ogleda vredno: v tla vdelani grbi partnerskih mest mesta Celovec.
Legendarna figura iz pravljice o nastanku Vrbskega jezera. Kovinska plastika, Heinz Goll, 1965.
Na Heuplatzu, ki je bil urejen leta 1781 po požaru leta 1777. Začetek Heuplatza, Paul Hatheyer Schütt, nekdanji lev nad mestnimi vrati.
Zgradba v secesijskem slogu, zgrajena v času od 1908 – 1910 namesto plesne hiše iz 17. stoletja. Gledališče je bilo obnovljeno in dograjeno leta 1998 (arhitekt Günther Domenig).
Zgrajena v 18. stoletju na nekdanjem nasipu branika Wölfnitz. Tu je bila prva vodna izstopna točka protipožarnega potoka, ki se je od reke Gline/Glan na severu odcepil in tekel po mestnem kanalu skozi mesto. Leta 1830 je bila ta zgradba preurejena v bidermajerjev zgornji dom. Omembe vredno je klasicistično trikotno čelo. V bližini se nahaja izvirniku zvesta kopija torza cesarskega kipa (verjetno iz 16. stoletja). Ta naj bi predstavljal legendarnega ustanovitelja Celovca, cesarja Klavdija II. (Klavdijski forum = trg Klavdija).
Theatergasse 4, socialna gradnja iz 18. stoletja, nekdanja hiralnica, urejena v dom za reveže in sirote, obnovljena leta 1996. Glasbena šola in mestna galerija. Pasaža od Theatergasse do Schubertparka.
Pfarrplatz
Najstarejše mestno pokopališče (do 1677). Hiša št. 2 izhaja iz leta 1620. Mestna župnijska cerkev sv. Egidija stoji na mestu, kjer je bila nekoč triladijska bazilika (v dokumentih prvič omenjena leta 1255 kot „Vrouwenska cerkev“).
Spomenik Spanheimerju
Spomenik: kip vojvode Bernharda von Spanheim, ustanovitelja mesta v sredini 13. stoletja. Kamniti podstavek z naturalističnimi levi Josefa Kassina (l. 1931). S tega trga se preko ulice Kramergasse pride do prenovljene Železne ulice/Eisengasse ter Tobačne ulice/Tabakgasse.
Muzej moderne umetnosti Koroške – nekdanji grad
Zgradba je bila leta 1586 urejena kot „Collegium sapientiae et pietatis“ (Višja šola modrosti in pobožnosti) za protestantsko plemstvo. Od 17. stoletja do sredine 18. stoletja je bila tu rezidenca koroških gradiščanov. Severno pročelje, grajska kapela (dostop čez muzej) ter 2. nadstropje so dopolnitve iz 18. stoletja. Leta 1933 ustanovitev „Koroške deželne galerije “. Obsežna prenova od 2001, ponovna otvoritev junija 2003.
Domplatz, lepa in bogata zbirka sakralne umetnosti od romantike do poznega klasicizma.
Na prostoru nekdanjega jezuitskega kolegija, kasneje „jezuitska vojašnica“ (uničena v bombardiranju leta 1944). Katedralo, ki je bila „prva cerkev s pilastri v Avstriji “, so naročili protestantski stanovi leta 1581, leta 1591 pa je bila posvečena Sveti Trojici.
Hiša „Zlati vodnjak“ iz 17. stoletja je bila pomožna zgradba nasproti ležeče jezuitske vojašnice (Domplatz), ki so jo jezuiti uporabljali kot semenišče. Ogleda vreden je portal s polkrožnimi loki ter tablo z napisom in reliefom jezuitskega reda.
Zgrajena leta 1613 kot del frančiškanskega samostana po naročilu katoliškega stanu Adama Kolniga (1632). Po večkratnih spremembah se je do danes ohranil osemkotni stolp, štukature iz 17. stoletja, Fromillerjeva slika križanja, nagrobni kamni in spominska obeležja, med drugim za barone iz Herbersteina in pokroviteljico samostana grofico Rosenberg. Cerkev je bila leta 1807 predana benediktincem.
Kip, ki je prej dolgo časa stal na trgu sv. Duha/Heiligengeistplatz, je bil za oznako starega ribjega trga postavljen leta 1606.
Cerkev sv. Duha
V osnovi gotska, a v baročnem slogu obnovljena cerkev je na severni strani priključena Trgu sv. Duha skupaj s skromnim samostanom (od leta 1678 uršulinski). Ogleda vredno je šest rezbarskih grbov ter pomožni krstilnik iz leta 1623.
Nekdanja palača je bila do leta 1614 last protestantskega zdravnika Urbana Zusnerja von Zusnerberg. Potem je postala palača knezoškofa Bamberga (1759), pročelje iz 19. stoletja. Renesančno arkadno dvorišče s pročeljem iz leta 1650, pasaža do Renngasse.
1909 (arhitekt Franz Baumgartner) klasični primer za nemški domovinski slog.
Das Schloss Maria Loretto, ein 2-geschossiger Bau auf rechteckigen Grundriss mit hohem Walmdach, befindet sich im Besitz der Landeshauptstadt Klagenfurt. Es wurde 1652 von Graf Johann Andrä von Rosenberg als Lustschloss mit weitläufigen Gartenanlagen nach "italienischer Manier" erbaut. Nach einem Brand wurde 1708 nor noch das Schloss in schlichter Form und die Maria-Loretto-Kapelle erneuert. (Das Schloss kann derzeit nur von außen besichtigt werden und wird zur Kongress- und Veranstaltungslocation umgebaut).
Kreuzbergl s cerkvijo Kreuzbergl
Nedaleč stran od središča mesta po Radetzkyjevi cesti prispete do rekreacijskega središča Kreuzbergl. Ogleda vredna je cerkev Kreuzbergl (Kalvarijska cerkev): posvečena leta 1742. Baročna gradnja z dvema čebulastima stolpoma. Navidezna kupola z arhitekturno čelno stranjo in potni prt Josefa Ferdinanda Fromillerja. Veliki oltarji in stranski oltarji so prav tako delo Fromillerja. Postaje križevega pota so nastale po gradnji cerkve; namesto sv. Grobne kapele (1742) Deželni pomnik. Vse mozaične uprizoritve so delo Karla Bauerja.
Musilova hiša – Literarni muzej Roberta Musila
Stalna razstava o Robertu Musilu, Ingeborgu Bachmannu in Christini Lavant v rojstni hiši avstrijskega pesnika svetovnega slovesa.
Lendkanal
Idilična vodna pot od Vrbskega jezera do starega mestnega jedra. Že leta 1240 so bili izdelani načrti vojvode Bernharda von Spanheim za izgradnjo vodnega toka od Vrbskega jezera do središča mesta Celovec. Z izkopavanjem za „Lendkanal“ so lahko pričeli šele leta 1527. V tistem času je Lendkanal služil za oskrbovanje mestnega jarka z vodo in kot rezervoar vode za gašenje. Z razširitvijo in poglobitvijo kanala v letu 1558 je za nekaj časa na tej zgodovinski vodni poti oživel trgovski in potniški promet. Številna podjetja so odtlej z nekaj prekinitvami na Lendkanalu vodila ladijski promet. Ogleda vredne točke ob Lendkanalu: med drugim evangeličanska Janezova cerkev (novogotske šablonske slikarije), Elizabetina brv, Jergitscheva brv, Rizzijev most, Kamniti most/Steinerne Brücke (zgrajen med leti 1527 in 1538), Heinzelnova brv, Europapark, Minimundus, Planetarij, Živalski vrt za plazilce, dvorec Maria Loretto (zgrajen 1652), Maiernigg (predmestje Celovca; tu se nahaja hišica slavnega avstrijskega skladatelja Gustava Mahlerja ter njegova hiša na plaži iz 19. stoletja).
Stadion ob Vrbskem jezeru v Celovcu navdušuje s svojo markantno podobo. Poseben učinek je bil dosežen s kritino preko tribun, ki deloma sestoji iz prozornih dvoslojnih plošč. Cilj ekipe arhitektov je bil razviti kompakten stadion, ki se bo zlil s pokrajino. Tribune so nameščene karseda blizu igrišča, zaradi česar bo vsaka tekma prav posebno doživetje v živo. Več informacije na strani www.woertherseestadion.at
Tel.: +43 463 537 2223 | Fax: +43 463 537 6218 | e-mail: tourismus@klagenfurt.at
